Program

Bistveni izvlečki programa za razvoj Slovenije.

Bistvo znižanja finančnega deficita države, torej preventiva pred bankrotom države leži v gospodarski rasti in znižanju proračunskega odhodka. Kako to doseči na čim manj boleč način, kako ohraniti socialno državo? Dosedanji vodilni slovenski politiki niso imeli vizije niti interesa dobro upravljati z državo. Dokler ne bomo postavili zdravih temeljev ne moremo začeti graditi uspešne države.

Slovenijo prihodnosti v Stranki Slovenskega Naroda vidimo z regijsko umeščenimi gospodarskimi panogami, skladno z naravnimi in geostrateškimi danostmi. V vseh regijah je potrebno kohezivno razvijati turistične in kmetijske dejavnosti ter industrijske in storitvene dejavnosti na ravni malih in srednjih podjetij, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Strateške panoge pa načrtno umeščati v slovenski prostor skladno z infrastrukturnimi danostmi. Slovenijo bi bilo razvojno smiselno razdeliti na 3 gospodarske regije: zahodno, osrednjo in vzhodno.

V zahodni regiji bi poleg že naštetih gospodarskih panog strateško umeščali logistično dejavnost v povezavi z Luko Koper. Tuja trgovska predstavništva predvsem iz Azije, ki bi imela na tem prostoru logistični center za oskrbovanje, vsaj osrednje, vzhodne in južne, če že ne kar cele Evrope.

Osrednja gospodarska regija bi poleg naštetih gospodarskih panog ostala upravno-administrativni center Slovenije, z razvito industrijsko proizvodnjo na severu in jugu.

V vzhodno gospodarsko regijo (Maribor) pa bi poleg predhodno naštetih gospodarskih panog umestili še močan bančni sektor, temelječ na investicijskih in kreditnih bankah Azije in južne Amerike, ki so zaenkrat v Evropi slabo prisotne. Privabili pa bi jih z najbolj liberalno bančno zakonodajo, ki jo še dopušča EU, z nizko obdavčitvijo in pripravljeno infrastrukturo. Na ta način bi v Slovenijo privabili ogromno finančnih sredstev, kar bi zelo koristilo finančnemu spričevalu Slovenije in prometu na Ljubljanski borzi, saj bi tuja podjetja in banke spoznala Slovenijo kot pomemben vir prostega kapitala. Oživili bi tudi že zamrlo industrijsko proizvodnjo ter strateško kmetijsko pridelavo.

Prioriteta je tudi vzpostavitev dela povsem nove gospodarske železniške trase zahod-vzhod Slovenije, s povezavo na slovenska letališča (Brnik, Cerklje in Maribor) in preostankom Evrope.

Gospodarstvo:

Podjetništvo
Naloga tistih, ki upravljajo z državo, v bližnji prihodnosti upamo da bo to SSN, je predvsem zagotoviti stimulativno podjetniško klimo za domača in tuja vlaganja ter enakopravno konkurenco na tržišču. To je potrebno urediti s sprejetjem nove temeljne zakonodaje na področju statusa gospodarskih oseb (korporativna zakonodaja), delovne zakonodaje, zakonov ki urejajo fiskalno področje in novelacijo kazenskega zakonika v delu, ki se ukvarja z gospodarskim kriminalom, ker stara preobsežna zakonodaja ni dovolj strokovna in stimulativna. Bistvo težav ki zavirajo gospodarsko rast v Slovenji, je v prevelikem številu zakonov in podzakonskih predpisov, ki so nedomiselni, nerazumno zapleteni, nedorečeni in polni namerno vnešenih ali med vrsticami skritih subjektivnih izjem. Nujna je takojšnja vzpostavitev plačilne discipline, zmanjšanje birokracije, poenostavitve knjigovodskih standardov in uvedba enakih možnosti kandidature na javnih tenderjih za vsa slovenska podjetja skupaj z ustrezno davčno politiko. Predvsem se je potrebno osredotočiti na dosedaj zapostavljeno zagotovljanje ustrezne upravne in finančne logistične podpore majhnim in srednjim podjetjem, ki so temelj gospodarstva v EU.

Zaposlenost in blagostajne državljanov
Slovenija potrebuje takojšnjo načrtno preusmeritev kapitala in odpiranja novih delovnih mest v regijah, kjer je sedaj brezposelnost največja. Vmesni čas do zagotovitve dovoljšnega števila delovnih mest pa uporabiti za znižanje stroškov, ki bremenijo slovensko družinsko košarico, da se izognemo vse težjemu socialnemu položaju družin z nizkimi prejemki. To je možno storiti z ustanovitvijo javnega podjetja – diskontne prodaje prehrambenih in drugih izdelkov, ki bo v neposrednem sodelovanju s slovenskimi kmeti, zadrugami in drugimi podjetji (brez posrednikov in prekupčevalcev), zagotavljalo vsaj od 15-30% nižje cene od sedanjih. Enako na področju cen javnih storitev in tiste energije, ki jo proizvedemo doma. Z racionalizacijo poslovanja v javnih podjetji je nekaj rezerve za znižanje cen storitev v komunalnih in drugih uslugah (javni prevoz, otroško varstvo…), proizvodnji in prodaji energije kar bo skupaj z nižjimi davki in manjšo inflacijo posledično pomenilo več denarja v denarnicah državljanov, predvsem pri tistih z nižjimi dohodki.

Kako zagotoviti mobilnost delovne sile, česar dosedanji politiki ni uspelo – prometna politika v funkciji razvoja
Slovenija ima poleg pomanjkanja delovnih mest tudi problem neustrezne regionalne razporejenosti specifične delovne sile, predvsem zaradi slabe raspršenosti gospodarskih subjektov in neustrezne prometne infrastrukture. V Sloveniji obstaja absurd velikega povpraševanja po specifični delovni sili medtem ko vlada vsesplošna nezaposlenost na državnem nivoju. Tako imamo primer pomanjkanje delovnih mest in slabo zaposlenost v Pomurju, na Koroškem, delu Štajerske in Primorske, Beli Krajini… Dosedanja politika si je zmotno predstavljala mobilnost delovne sile s preseljevanjem prebivalstva t.i selitvijo »s trebuhom za kruhom«. Seveda je za slovenske razmere tak način razmišljanja čista utopija in negacija slovenskega načina življenja ter predvsem nezavedanja politikov na oblasti o nizkih osebnih prejemkih, če jih primerjamo s stroški življenja.
Da bi lahko podjetjem zagotovili zadostno in ustrezno delovno silo, moramo predvsem zagotoviti mobilnost delovne sile, seveda ne s preseljevanjem ker je to nemogoče ampak z novo, hitro železniško infrastrukturo ter z ustreznimi cenami javnega prevoza. Predvsem je potrebno izboljšati in dograditi železniško infrastrukturo s pomočjo sredstev EU in zagotoviti ustrezna prevozna sredstva – vlake z vso komoditeto potovanja (klimatske naprave in dodaten vagon za lahka osebna prevozna sredstva potnikov, kot so to kolesa, lahki mopedi, girodvokolesniki… S takim načinom kombiniranega prevoza se lahko potniki najhitreje in najbolj udobno pripeljejo na delovno mesto. Od železniške postaje do službe in nazaj do postaje se lahko odpeljejo kar z lastnim prevoznim sredstvom, seveda tudi z javnim, če tako želijo sploh pozimi, v primeru snežnih padavin. Glede na podnebne spremembe so zime čedalje bolj zelene in je opcija kolesarjenja na razpolago čez celotno koledarsko leto. Čas prevoza je nujno potrebno zmanjšati na minimum, npr. Iz Ljubljane do Maribora ali Kopra največ 50 minut od Lj. do Novega mesta največ 35 minut enako do Celja… Seveda potem ljudje ne bodo niti hoteli več uporabljati avtomobilov zaradi komoditete, varnosti, nižjih stroškov in izredno kratkega časa prevoza, Slovenske železnice pa bodo poslovale z dobičkom. S tem se bo zmanjšala tudi gneča in pomanjkanje parkirnih prostorov v Ljubljani, Mariboru, Celju ter drugih obremenjenih mestih.
Vse večje industrijske in poslovne objekte je smiselno v bodoče plansko umeščati čim bližje železnici, na obrobju večjih mest, saj si bo tako gospodarstvo zmanjšalo stroške logistike in postalo bolj konkurenčno ter prijaznejše zaposlenim. Še posebno bo problem hitre in cenovno konkurenčne logistike postal aktualen v bližnji prihodnjosti ko bo cena nafte močno poskočila in bo železniški prevoz blaga postal edina konkurenčna opcija. Seveda bo zaradi povečane hitrosti vlakov v nekaterih delih Slovenije nujno določiti povsem nove, bolj ravne trase po katerih bo tekla železnica. Po novi hitri železnici se bo poleg potniškega in tovornega, opravljal še multimodalni prevoz z oprtnimi vlaki (preusmeritev kamionov iz avtoceste na vlak). Odkupljena zemljišča nove železniške trase se v smislu dobrega gospodarjenja poravna poleg denarnih odškodnin tudi z državnimi obveznicami, delnicami SŽ ali ponujenimi nadomestnimi parcelami iz stare opuščene železniške trase ter tako privarčuje proračunska sredstva.
Z večjo mobilnostjo delovne sile se lahko občutno zmanjša nezaposelnost, tudi iz razloga večje motiviranosti iskalcev zaposlitve, zaradi manjše izgube časa (več prostega časa za družine), ki ga bo poslej potrebno nameniti za prihod na delovno mesto in odhod domov.

Pravosodje in spoštovanje človekovih pravic:

Sodniški mandat
SSN se zavzema za omejitev sodniškega mandata na določen rok (5 let), z uvedbo licenc za opravljanje sodniškega dela, ki bodo brez dvoma povečale pravosodno učinkovitost. Delo posameznega sodnika se po preteku mandata ponovno oceni in skladno z oceno licenca ponovno podaljša ali ne. Sodniško delo ocenjuje strokovna komisija pri Državnem zboru v sestavi poslancev, sodnikov in pravnih strokovnjakov. DZ pa na podlagi priporočil oz. ocen komisije izglasuje ponovni sodniški mandat. Z obveznim upoštevanjem sklepa DZ, Ministrstvo za pravosodje ali drug organ podaljša licenco za sodniško delo.

Rezanje števila pravnih predpisov
Dober zakon je za vedno, slab za kratek čas!
Bistvo uspešne in pravne države je v čimmanjšem številu pravnih predpisov, ki morajo biti koristni, jasni, jedrnati, logični ter vsebinsko brez vsakršnih subjektivnih izjem. Takšni zakoni utrjujejo pravno državo, olajšajo delo pravosodnemu sistemu in zagotovijo podlago za ustrezen razvoj gospodarstva države. Danes je največji kršitelj človekovih pravic v Sloveniji prav pravosodni sistem. Kritični so predvsem sodni zaostanki oz. predolgo čakanje da se izvrši pravda. Neustrezna zakonodaja nosi večji del krivde za takšno stanje, zato je število pravnih predpisov nujno potrebno zmanjšati in preostanek urediti (spisati na novo ali popraviti in dopolniti) v duhu civilizirane, prijazne in učinkovite pravne države. Potrebno bo uvesti tudi ustreznejšo računalniško in programsko podporo pravosodju, da ne bo več prihajalo do zastaranja sodnih primerov. Program za nadzor dela bo tako pravočasno opozarjal na sodne vloge, pred pretekom roka, tako se ne bo moglo več dogajati, da sodni predmeti zastarajo oz. da se ”pomotoma” odlagajo ali skrivajo po arhivskih omarah.

Izvršba nad nezakonito pridobljenim premoženjem
Slovenija je ena izmed redkih držav, ki še vedno v zadostni meri ne uveljavlja instituta odvzema nezakonito pridobljenega premoženja, ki je najučinkovitejši ukrep zoper organizirani gospodarski in klasični kriminal. S popravo obstoječih predpisov in z ustanovitvijo posebnih neodvisnih strokovnih oddelkov na policiji, tožilstvu in DURS, bi se olajšalo zbiranje dokazov za pripravo učinkovitih sodnih postopkov na podlagi katerih se odvzeto premoženje iz gopodarskega (tajkunskega) in klasičnega kriminala vrača v državni proračun ali oškodovancem. Zaradi velikega oškodovanja državne in javne lastnine v času privatizacije bi bilo smiselno sprejeti ustavni zakon o nezastaranju dejanj nezakonite privatizacije in lastninjenja.

Namerno neplačevanje blaga in storitev ter osebnih dohodkov in prispevkov iz naslova OD mora postati kaznivo dejanje
Namerno neplačevanje blaga in storitev po izteku plačilnega roka ter osebnih dohodkov in prispevkov iz naslova osebnih dohodkov je potrebno vnesti v kazenski zakonik kot kaznivo dejanje. Prav tako očitni mobing na delovnem mestu. Dolgovanim osebnim dohodkom po stečaju gospodarske družbe v sorazmernem deležu 50% je potrebno priznati prioritetni status poplačila iz stečajne mase, tako kot ga imajo bančne in državne terjatve, enako neplačanim prispevkom iz naslova osebnih dohodkov, vendar tem v 100% sorazmernem deležu.

Uvedba enotnega informacijskega sistema je pogoj optimizacije dela državnih organov
Enotni informacijski sistem z enotno bazo podatkov, iz katere lahko ustrezne službe, ki spadajo pod posamezno ministrstvo, takoj pridobijo ustrezne informacije (npr. kazenski, premoženjski, socialni… status) o željeni osebi. Skladno s potrebami ministrstva ali določenega urada (npr. sodstvo, tožilstvo, policija, DURS, zemljiška knjiga…) se dodajajo posamezni programski moduli s katerimi se določi nivo dostopnosti do specifičnih podatkov. Zaradi varnosti se izdelava okostja informacijskega sistema zaupa drugim programerjem kot izdelava modulov. Posamezni deli baze podatkov (mape) in osebe (datoteke) so označeni z označbami (tagi) na podlagi katerih uporabnik izbere določen del podatkov za nadaljno obdelavo ali prenos.

Pravna pomoč zamejcem in našim državljanov v tujini
Poleg boljše diplomatske zaščite, bo potrebno v okviru države ustanoviti denarni sklad za pravno pomoč zamejskim Slovencem in slovenskim državljanov. Tukaj mislimo predvsem na tožbe zaradi nespoštovanja pravic slovenske manjšine v sosednjih državah, pa tudi na spore slovenskih lastnikov nepremičnin in zemljišč ki jih vodijo na Hrvaškem. Ustanovljen pravni sklad v lasti Republike Slovenije bo posojal ali doniral potrebna denarna sredstva za plačilo pravne pomoči udeleženim v sporih, posojena denarna sredstva pa se bodo po končani pravdi vračala nazaj v sklad.

Varovanje ozemlja Republike Slovenije, ekološka in stvarna zaščita prostora ter kulturne in krajinske dediščine:

Varovanje ozemlja Republike Slovenije
V SSN nikoli ne bomo dopustili krčenje suverenega ozemlja Republike Slovenije! V pogajanjih za južno mejo bomo vztrajali na pravični razmejitvi, skladni z zgodovinskimi in pravnimi argumenti, katere dobro poznamo. Nikakor ne bomo v pogajanja ali arbitražo pristopali z minimalnimi zahtevami in tako sami sebi zapirali možnost doseganja kompromisa, kot je to dosedaj počela aktualna politika. Celovita Piranska občina in celovit Piranski zaliv ter dostop do odprtega morja oziroma celotno ozemlje na levem bregu Mure je tisti minimum, katerega nihče ne sme ogrožati. Seveda moramo v pogajanja ali arbitražo pristopili z večjimi zahtevami, od dosedajnih, če hočemo na koncu upati na nekakšen kompromis, kar je legitimna pot pri arbitraži ali pogajanjih. Arbitražni sporazum, ki ga je aktualna vlada Boruta Pahorja podpisala z Hrvaško je škodljivo pravno skropucalo, ki posega v nesporno ozemlje Republike Slovenije. V formalnem delu je poleg določb, ki Slovenijo postavljajo v izrazito podrejen položaj, uporabljen datum ozemeljskega stanja med državama, 25.06.1991. Na ta datum Hrvaška država pravno formalno sploh še ni obstajala ampak so na ta dan komaj sprejeli deklaracijo, da  se začnejo postopki konstituiranja države Hrvaške. Na dan 25.06.1991 je de facto in de iure obstajala le SFRJ in Republika Slovenija. Dejstvo nastanka Republike Hrvaške na dan 08.10.1991 je potrjeno v mnogih sodnih praksah in odločbah hrvaških sodišč, npr. v obsodbi znanega hrvaškega politika Branimirja Glavaša za vojne zločine. Sodba na 42. strani govori o tem da je bila do 08.10.1991 na Hrvaškem JLA edina legitimna vojaška formacija. Slovenija mora vselej trdno zagotavljati stališče reševanja mejnega spora na podlagi načela pravičnosti in od tega nikoli odstopiti, saj lahko le to načelo zagotovi upoštevanje vseh zgodovinskih dejstev ter pravične rešitve mejnega problema enkrat za vselej, brez da bi na obeh straneh ostal grenak priokus ali sovraštvo med narodoma.

Ekologija in energetska samozadostnost
Slovenija mora postati zgled vsem državam na svetu kot prva ekološka in energetsko varčna država. Postati moramo moralna avtoriteta na področju energijske varčnosti, ekološkega zavedanja in delovanja tudi glede pogozditve našega ozemlja. Seveda s pravim pristopom v doseganju takega cilja ni potrebno obremenjevati državljane ali jih celo finančno prikrajšati. S pravilnim pristopom bomo vsi samo pridobili, energiji bo padla cena, imeli bomo čistejše okolje, turistično bomo postali zamimivejši, država  pa se bo približala energetski samozadostnosti, kar je pomembno tudi z vidika nacionalne varnosti in neodvisnosti. Višek ekoloških točk bomo lahko celo prodali drugim članicam EU in tako še nekaj zaslužili.
Varovanje okolja in obdelovalne zemlje naj bo zaščiteno tudi z ostrejšo penalizacijo, poseben poudarek naj bo na zakonskem varovanju nahajališč in črpališč pitne vode in ohranjanju kmetijskih površin – oboje je strateškega pomena za vsako državo. Zastrupitev podtalnice ter posledično prepoved uporabe pitne vode za uživanje, bi bil velik šok na življenje prebivalcev ter enormno velik strošek in obremenitev predvsem za revnejše družine saj bi npr. 4 članska družina ob ceni 0,50€ za liter kupljene ustekleničene vode ob porabi cca 10 litrov na dan porabila na mesec kar 150,00€ samo za pitno vodo.

Prostorska politika in zaščita kulturne dediščine
Potreben bo načrten pregled celotne Slovenije in določitev območij, ki so nevarna in varna za gradnjo ter s tem uskladiti urbanistične načrte, Gradnja ne bo več dovoljena na nevarnih območjih, ki so izpostavljena zemeljskim plazovom ali poplavam. Že vzpostavljena urbana področja podvržena naravnim ujmam pa bo potrebno zaščititi z ustrezno infrastrukturo (nasipi, prekopi, klančinami, pogozditvijo, določitvami delov prostora, kamor se lahko izlije odvečna voda iz vodotokov…)
V Sloveniji je potrebno ohraniti značilnosti regijske in pokrajinske urbanistične kulturne dediščine, zato se bomo zavzemali za prepoved izgradnje objektov, ki v izgledu kazijo ali preveč odstopajo od značilnosti zgodovinske kulturne dediščine. Država in lokalna samouprava bo pripravila s pomočjo ustreznih strokovnjakov za vsako regijo oziroma področje načrte za več tipov hiš, skladnih z zgodovinsko in kulturno dediščino tega področja. Načrti in navodila bodo brezplačno na voljo občanom pri novogradnji ali rekonstrukciji.

Stvarna zaščita prostora
Urbanistično zakonodajo bomo ustrezno dopolnili še z omejitvami, ki določajo, da se v primerih ko obstaja pri umestitvi večjih novogradenj v lokalno okolje, nevarnost degradacije krajine ter porušitve socialnega in etničnega ravnovesja lokalnega prebivalstva, ki je v sožitju s krajino, oziroma porušitve ravnovesja z uničenjem naravne ali kulturne dediščine, oziroma nevarnosti izčrpanja naravnih resursov, ki so potrebni za obstoj take lokalne skupnosti, na podlagi ljudske iniciative lokalnega prebivalstva, razpiše obvezujoč lokalni referendum, kjer lokalni prebivalci odločijo o takih projektih ali so sprejemljivi za to okolje ali ne, neglede na že prej sprejete generalne ali lokalne urbanistične načrte.

Lokalna samouprava:

Zaradi optimalnega delovanja države, z manjšimi stroški, bi bilo potrebno uveljaviti v Sloveniji samo 2 vrsti samoupravno-administrativnih enot. To so, »pokrajina ali dežela« kot večja in »občina« oziroma »mestna občina« kot manjši samoupravni-administrativni enoti. Skladno z zgodovinskimi dejstvi in zgodovinsko tradicijo, v SSN ne vztrajamo v konkretnem imenu za največjo samoupravno-administrativno enoto, ker sta oba imena tako »pokrajina« kot »dežela« zgodovinsko že uporabljena. Pokrajine se pojavijo v programu Zedinjene Slovenije in jih je v svojem zemljevidu »Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin« upodobil avtor Peter Kozler leta 1853, ime »dežela« pa se pojavi kot novejše geografsko pojmovanje več kot tisoč let starega naziva »vojvodina«, ki  je potekalo v prvi polovici 19. stoletja skladno z reformacijo družbeno politične ureditve v Habsburški kraljevini.

Pokrajine (dežele):

1. Slovenje oz. Prekmurje (Pomurje, pokrajinski (deželni) urad *Murska Sobota)
2. Štajerska (Štajerska, pokrajinski (deželni) urad *Maribor)
3. Koroška (Koroška, pokrajinski (deželni) urad *Ravne na Koroškem)
4. Kranjska (Gorenjska, Notranjska, Posavje, Dolenjska in Bela Krajina, pokrajinski (deželni) urad *Ljubljana)
5. Primorska (Primorska z Istro, pokrajinski (deželni) urad, *Vipava)

* določitev upravnih središč je domena izbora oziroma dogovora prebivalcev na podlagi ljudskega referenduma določene pokrajine (dežele) in ni nujno takšna kot je tukaj navedeno.

Po našem mnenju je lahko v Sloveniji pokrajinska (deželna) samouprava zmožna vzdrževanja največ 3 – 5  pokrajinskih (deželnih) samoupravnih-administrativnih enot. Večje število teh enot bi namreč zelo obremenilo pokrajinske (deželne) proračune saj bo potrebno vzpostaviti lastno pokrajinsko (deželno) upravo in organe ter ostale javne službe, ki bodo skrbele za financiranje in upravljanje z infrastrukturo, ki danes obstaja samo na ravni države. Podvajanje takega upravnega aparata v celo 6-13 takih administrativnih enota, kot to predlagajo sedanje parlamentarne stranke, je tako iz zgodovinskega kot iz stroškovnega vidika nesprejemljivo za tako majhno državo kot je Republika Slovenija, ker bi potem ves denar zapravila administracija za goli obstoj, namesto za vzdrževanje in razvoj pokrajinske (deželne) infrastrukture razen seveda, če se mislimo iti lokalno samoupravo s figo v žepu in bo še naprej vse vodila centralna državna uprava in oblast!? A bi bilo smotrno z uvedbo novih samoupravnih-administrativnih enot počakati do konsolidacije finančnega sistema v državi. Trenutna prioriteta je preusmerjanje državnih sredstev v zagotovitev pogojev za odpiranje novih delovnih mest in razvoj gospodarstva.

Varstvo naših upokojencev:

Upokojenci so danes preveč odrinjeni na družbeni rob. Namesto, da bi izkoristili njihov velik potencial se država otepa skrbi nad upokojenci in jim iz proračuna zagotavlja premajhno pokojnino za dostojno življenje. Naši upokojenci si zaslužijo predvsem brezskrbno uživati v zasluženem upokojenskem statusu, ker prej zato niso imeli dovolj časa, saj so bili delovno obvezni in so poleg zaposlitve skrbeli še za svoje družine. Tistim upokojencem, ki so opravilno hendikepirani oz. slabega zdravja je potrebno zagotoviti dovolj varovanih in oskrbnih bivalnih enot in jim organizirati pomoč v okviru volonterskih humanitarnih in socijalnih organizacij, patronažne službe ali posebnih pomočnikov, ki bi proti plačilu iz posebnega državnega sklada, pomagali pri njihovi oskrbi ali hišnih opravilih. Predvsem tistim vitalnim upokojencem, ki bi hoteli še vedno ostati v delovnem razmerju pa dopustiti delati brez, da jim odtegnemo izplačila že zalužene pokojnine. Tako bi jim vrnili občutek, da so družbeno koristni, obenem pa bi si izboljšali svoj premoženjski standard ter dodatno prispevali v državno blagajno.

Skrb za našo mladino:

Mladim je potrebno zagotoviti brezskrbno odraščanje, varnost in ustrezno izobrazbo kot bodočemu stebru slovenske družbe. Danes smo priča, da s slabim animacijskih programom ne uspemo pridobiti zanimanja mladine, ki si potem sama poišče včasih tudi neustrezno preživljanje prostega časa. Zavedati se je potrebno tudi tega, da vsi zaradi specifičnega ekonomskega stanja v svojih družinah, nimajo enakih možnosti za ustrezno preživljanje prostega časa, kot tisti iz družin premožnejšega ekonomskega statusa, kar privede do socialne delitve mladih in večji dovzetnosti za deviantno obnašanje namesto, da bi se združevali v druženju.

Ker smo priča razraščanju mladinskega kriminala bo potrebno ustanoviti (predvsem v urbanih okoljih) posebne policijske oddelke, ki se bodo ukvarjali z mladinskim prestopništvom. Ti oddelki bodo sestavljeni iz mlajših članov policije, ustrezno dodatno izobraženih z znanjem psihologije najstnikov, ki se bodo na terenu po potrebi tudi srečevali z mladino in jim s svetovanjem in nadzorom zagotavljali varnost, obenem pa jih opozarjali na pasti, v katere lahko zapadejo zaradi vpliva kriminalnega okolja.

V okviru občin ali četrtnih skupnosti bi bilo modro pričeti s projektom ustanavljanja mladinskih klubov, kjer bo lahko mladina predvsem pozimi aktivno preživljala del svojega prostega časa v različnih dejavnostih, tudi izobraževanju. Tak prostor se opremi skladno s trendi, ki se mladim zdijo dovolj atraktivni, da jih odvrnejo od preživljanja prostega časa in dejanj, ki niso v prid socialnemu in psihološkemu razvoju mlade osebe.

 Vrednostni sistem, narodnostna politika in politika do EU:

Vprašajmo se kakšen vrednostni sistem naj podpiramo v Sloveniji?
Pragmatično in primitivno zadovoljevanje lastnih potreb brez etične solidarnosti neglede na participacijo oziroma prispevke člana tej družbi ter nekritično razdeljevanje narodnega bogatstva po načelu volilnih glasov? Zakaj bi nekdo, ki se poslužuje agresivnega, neetičnega obnašanja in manipulacij (lukenj v zakonu), imel prednost pred nekom, ki celo življenje trdo dela in nekritično brez manipulacij prispeva v državni proračun? Absurd nastane, ko se iz tega proračuna potem socialno podpira manipulatorje, namesto tistih, ki so pomoči res potrebni. Danes v Slovenji pridobi socialno pomoč iz različnih naslovov preveč tistih, ki z manipulacijo to neupravičeno izkoriščajo. Vprašajmo se ali hočemo vzdrževati take vrednote!

Narodnostna politika
Slovenijo morajo voditi iskreni domoljubi, ki jim je dobro države in državljanov pred osebnimi pragmatičnimi koristmi. Potrebno je voditi posebno skrb za Slovence doma in po svetu in preprečiti zmanjševanje narodnega telesa, katerega trend že meji na katastrofo. Potrebno bo zelo omejiti podeljevanje državljanstev za neslovenske rezidente ter namesto dovoljenja za stalno bivanje, uvesti dovoljenje s časovno omejenim bivanjem z možnostjo podaljševanja, podobno kot imajo to urejeno v Švici, kar v dobršni meri zmanjšuje kriminaliteto, saj se prejemniki dovoljenja bojijo, da jim zaradi ukvarjanja s kriminalno dejavnostjo naslednjč dovoljenje ne bo več podaljšano. Prav tako je potrebno omejiti delovna dovoljenja na največ 6 mesecev ali eno leto, z možnostjo podaljševanja do največ 5 let. S tako zaposlitveno politiko tujcev se potem prepreči zbijanje cene delovni sili in izčrpanost teh delavcev, ki jih nekateri delodajalci v Sloveniji brezobzirno izkoriščajo in potem izčrpane pustijo na breme slovenskemu socialnemu sistemu. Seveda se določenim, predvsem visokoizobraženim profilom lahko omogoči dovoljenje za bivanje in zaposlitev za nedoločen čas do prejema državljanstva, če je to v interesu celotne družbe.

Politika do Evropske zveze (unije)
Dosedanji politiki so s slabimi pogajanji ob pristopanju k EU naredili iz Slovencev državljane II. reda!
Vseskozi smo priča nezadostnega črpanja sredstev iz EU, ki so na razpolago Republiki Slovenji. V Sloveniji se je dosedaj počrpalo samo 57% (lansko leto samo 28%) predvidenega denarja EU, ki nam je na razpolago. Medtem pa EU od Slovenije vsako leto pridobi 100% sredstev. Pomislite koliko dodatne infrastrukture bi lahko zgradili s tem manjkajočim denarjem in kako bi se povečala kvaliteta bivanja v Sloveniji. Tukaj se politiki res nerazumljivo obnašajo, kot da v Sloveniji denar leži na cesti in se je potrebno samo pripogniti in ga pobrati! Ali res denarja iz EU ne rabimo? Slovenija nujno potrebuje poseben urad v katerem bo zaposlena ekipa strokovnjakov, ki bo izključno skrbela za 100% črpanje vseh raspoložljivih sredstvev EU, ki so namenjeni Sloveniji. Ti strokovnjaki, bodo tudi brezplačno svetovali pri projektih lokalnih skupnosti in državljanov, ki bodo participirali na sredstvih iz EU skladov. Prav tako bodo svetovali lokalnim skupnostim tudi v sami ideji projekta z namenom, da bi pridobili čimveč denarja iz EU, ki je namenjen Sloveniji. 

Zdravstvena politika in vrhunska zdravstvena zaščita državljanov:

Zdravstvena politika
Sloveniji sedanji zdravstveni sistem podeljevanja koncesij ni prinesel boljše zdravstvene oskrbe prebivalstva ampak le dodatno obremenil zdravstveni proračun. Podeljevanje privatnih koncesij naj bo dovoljeno samo zdravnikom z lastno oz. privatno zdravstveno infrastrukturo. Današnji sistem koncesionarstva v zdravstvu, ki predvideva brezplačno uporabo javne zdravstvene infrastrukture ni dober saj zdravniki večinoma ”počivajo” med delom, ki ga opravljajo kot zaposleni v javnem zdravstvenem sistemu in več moči posvetijo svoji privatni (koncesijski) dejavnosti, ker se jim to bolj izplača. Za svoje privatno delo večinoma uporabljajo javno infrastrukturo, ki jo plačujemo davkoplačevalci, medtem pa javno zdravstvo izgublja na kvaliteti. Temu je potrebno narediti konec in zdravstvo ločiti na javno in zasebno! Če zdravniki in zdravstveno osebje želijo delati v privatni sferi naj si za svoj denar tudi kupijo osnovna sredstva in uporabljajo privatno infrastrukturo ali vsaj pošteno plačajo najem javne. Prav tako ni vzdržno, da se zaslužek iz naslova testiranja zdravil za račun farmacevtskih družb steka v privatne žepe zdravstvenega osebja namesto v javno zdravstveno blagajno. Danes je ta dejavnost netransparentna in nenadzorovana, vrši pa se ob rednem delovnem času ali ob plačanih nadurah, ki so namenjene zdravljenju in diagnostiki državljanov. Individualne pogodbe med zdravstvenim osebjem javnega zdravstva in farmacevtskimi družbami naj bodo prepovedane, oziroma dovoljene le ob dovoljenju ustreznih služb ministrstva po v naprej določenem protokolu, v korist javne zdravstvene blagajne in za izboljšavo javnih zdravstvenih storitev.

Vrhunska zdravstvena zaščita državljanov
Kompletni diagnostični centri z vsemi najnovejšimi aparaturami kot so, PET-CT, MRI, CT, ultrazvok, obsevalne naprave… je potrebno za začetek vzpostavili v kliničnih centrih na 5 mestih v Sloveniji (v vsaki pokrajini oziroma deželi), namesto le dveh, ki sta sedaj v Ljubljani in pomanjkljiv v Mariboru. Prebivalcem Slovenije se tako zagotovi ne le lažji dostop ampak tudi krajše čakalne vrste za naročilo zdravstvene diagnostike, s tem pa se izboljša preventiva in uspešnejše zdravljenje. Denar za nakup aparatur lokalnih diagnostičnih centrov bodo z velikim veseljem zagotovile gospodarske družbe iz tega območja, vsaka po svojih zmožnostih, še posebej tiste, ki s svojo proizvodnjo bolj obremenjujejo okolje, saj bojo tako omogočile boljšo zdravstveno oskrbo ne samo občanom ampak tudi sebi in svojim najbližjim.
Nujno potrebno je ponovno uvesti kvalitetno javno zobozdravstveno varstvo in oskrbo za državljane, saj ta dejansko ne obstaja že dobrih 20 let.
Izredne prevoze poškodovancev in teško obolelih s helikopterskimi prevozi bi bilo zaradi majhnega teritorija in varčevalno praktičnih ukrepov, potrebno izvajati iz enega centra. V Sloveniji po našem mnenju ni smiselno uvajati privatne helikopterske službe, saj se za tako delo lahko opremi obstoječe vojaške in policijske zmogljivosti in organizira 24 urno dežurno službo, ki že tako ali tako obstaja v slovenski vojski in policiji, skupaj z urgentno zdravniško službo najbližjega kliničnega centra. Vojaški in policijski piloti si tako nabirajo obvezne letalske ure in vzdržujejo svojo letalsko usposobljenost prav zaradi izvajanja reševanja iz različne okolice in terena, tako država prihrani, saj piloti ne letijo brez učinka oz. v ”prazno” za svojo tekočo usposobljenost.

I n   k j e   b o m o   d o b i l i   d e n a r   z a   v s e   n a š t e t o ! ?
Predvsem v povečanju domačih in tujih kapitalskih investicij, katerim dosedanje vlade niso posvečale prav nikakršno pozornost – nova delovna mesta. S stimulativnimi fiskalnimi ukrepi in uvajanju novih tehnologij – povečanje proizvodnje in dodane vrednosti produktom. V učinkovitejšem pridobivanju evropskih sredstev, v povečanju optimizma in z ugodno podjetniško klimo za male in srednje gospodarske družbe. V bolj pravni državi – bolj skrbnem pobiranju davkov, zmanjšanju sivega trga in skrbnejši obdavčitvi le-tega, v bolj skrbnem in nadzorovanem trošenju javnega proračuna, optimizaciji števila in dela državnih organov ter v boljšem poslovanju državnih podjetij (takojšnja zamenjava slabih vodilnih kadrov in članov nadzornih svetov), naše državne srebrnine, ki je nikakor ne smemo poceni prodati tujcem ampak jo moramo ohraniti kot strateški zaposlitveni vir za vse državljane in kot vir dohodka v slovenski proračun.