V Stranki Slovenskega Naroda ponovno poudarjamo, da je Sporazum o Arbitraži meje med vladama Republike Slovenije in Republike Hrvaške (v nadaljevanju teksta »SoA«) nesprejemljiv, končna arbitraža pa bo imela
Podoba: Piranski zaliv in Piranska občina
katastrofalne in nepopravljive posledice za Slovenijo. In to ne samo ozemeljske, pač pa tudi gospodarske, zato je potrebno od SoA nemudoma odstopiti. Pogajanje o meji pa prepustiti času ko bodo za Slovenijo nastale boljše okoliščine. SoA posega v slovensko suverenost in ozemeljsko celovitost, saj nalaga arbitrom, da razsojajo o slovenskem ozemlju in morju, ki je skladno z notranje politično in upravno-pravno ureditvijo ter na podlagi zgodovinskih okoliščin nesporno del Republike Slovenije.
Republika Slovenija ima po veljavni zakonodaji, mnenju Ustavnega sodišča, zgodovinskih okoliščinah, sklepu Državnega zbora z dne 18.02.2009 in drugimi dejstvi v svoji sestavi ozemlje Piranske občine, ki katastrsko in upravno sega preko levega brega reke Dragonje kar pomeni, da se slovensko teritorialno morje skladno z mednarodnim pravom (KOPMZN oz. UNCLOS) rasteza od najvišje zahodne točke južne meje Piranske občine v pasu 12 Nm do mednarodnih voda in tudi posledično, da je Piranski zaliv v celoti slovenski. Skladno s temi dejstvi SoA sploh ni potreben, poleg tega bomo na podlagi razsodbe arbitrov tudi v najbolj ugodni varianti za Slovenijo, nepovratno izgubili to kar danes že imamo in je del Republike Slovenije.
Prav tako je v slovenski lasti celotno ozemlje na levem bregu reke Mure in sicer od leta 1929 naprej, pred tem letom od 1920 pa je bilo tudi celo Medmurje preko desnega brega reke Mure do reke Drave v sestavi Mariborske oblasti. V sporu so še druga območja, Sekuliči, Tomšičeva parcela, Trdinov vrh… Zaradi spreminjanja toka reke Mure so nekateri hrvaški katastri ostali na levem bregu, nekateri slovenski pa na desnem bregu reke Mure. Z zamenjavo katastrov bi lahko na tem delu Slovenije in Hrvaške na pravičen način dokončno določili mejo, kar SoA zaradi izključitve razsojanja na podlagi zunanje pravičnosti postavlja pod vprašaj.
Borut Pahor takrat predsednik vlade je z enostranskim podpisom SoA, brez 2/3 podpore Državnega zbora nezakonito vsilil SoA Republiki Sloveniji in kasneje celo z grožnjami o vojni v vseobči javni kampanji teroriziral o tej temi nevedne državljane Slovenije ter tako ponovno dokazal svojo izdajalsko in protislovensko narav. S tem je postavil Slovenijo v podrejen položaj in zraven kršil še Ustavo Republike Slovenije (4.člen), 350. člen KZ Republike Slovenije in sklep Državnega zbora, z dne 18.02.2009 o celovitosti Piranskega zaliva, ki je po Ustavi R. Slovenije nad Vlado.
