Slovenci smo večinsko zopet enotni!
Sprava se je zgodila spontano, s spoznanjem prave resnice. Čisto potiho se je naselila v naših srcih. Prišla je, ko je večina Slovencev spoznala ali občutila, da je s parlamentarno politiko nekaj narobe in da sploh ne zastopa niti nikoli ni zastopala interese Slovenskega naroda.
Slovenci smo sami morali priti do spoznanja, da nas parlamentarni politiki s svojim drekanjem in zganjanjem demagogije nikoli ne bodo spravili. Sploh zato, ker večina parlamentarnih politikov narodne sprave v resnici sploh noče, saj jim razdeljen narod bolj ustreza za ribarjenje v kalnem.
Kateri večji dokaz o spravi Slovencev je sploh mogoč, kot desettisoče Slovencev, ki bije kot eno srce med tisočerimi Slovenskimi zastavami!? Planica, hram Slovenskega športa, daleč od mestnih ulic, v neokrnjeni naravi pod Poncami, je toliko sprostila Slovenskega človeka, da je lahko neobremenjen od zgodovinskih in političnih laži sam radostno segel do svojega srca in srca bližnjega sotrpina.
Ali res nekdo misli, da bi list političnega papirja o spravi, utemeljen na zgodovinskih lažeh in gnilih parlamentarno strankarskih kompromisih bolj zalegel?
Sprava med nami Slovenci je torej dosežena, a ostaja nam sovražnik, “slovenci”, ki se nimajo za Slovence, ampak za internacionaliste ki sovražijo svojo narodnost. Govorimo o rdeči tovarišiji (tranzicijskih komunistih v kriminalce), o tistih skrajnih levičarjih in podtaknjencih na desnici, ki so uzurpirali državo, si priredili pravo z luknjičavimi in prirejenimi zakoni, ki so jim dali lažno legitimnost z internim izglasovanjem v “hramu organiziranega kriminala” – v Državnem zboru. Govorimo o rdečih kriminalcih, ki so pokradli celotno javno premoženje in ki svojo krajo zagovarjajo z izgovorom, da je javna lastnina preživeta in da ni last državljanov, čigava last potemtakem je? Govorimo o tisti rdeči tovarišiji ali njihovih očetih, ki so med 2. svetovno vojno in po njej v “miru” pomorili več kot 100.000 Slovencev. Govorimo tudi o njihovi kolaboraciji – veleizdaji 1941, ko so paktirali z okupatorjem (nacifašizmom), po navodilu njihovega šefa Stalina, namesto da bi sledili svojemu narodu. Govorimo o tistih, ki so po letu 1945 nezakonito razdajali Slovensko ozemlje Hrvatom (Istro in Medmurje), še včeraj pa so nam s “Sporazumom o arbitraži” hoteli odvzeti, še dostop do odprtega Slovenskega Jadranskega morja in do svetovnih mednarodnih voda. Govorimo o tisti rdeči tovarišiji, ki nam je dotolkla državo in danes paktira z islamskim hudičem – ISIS. Govorimo o tistih, ki zagovarjajo, posiljevanje žensk ter genocid Slovencev s prenaselitvijo nezakonitih muslimanskih migrantov.
Ostaja torej še zadnje dejanje do resnične svobode, dušnega miru in upanja v boljšo prihodnost. Odstranitev rakave tvorbe! Odstranitev iz parlamentarne politike tistih, ki so izšli iz negativne selekcije Slovenskega naroda, odstranitev nesposobnih, moralno sprevrženih, nepoboljšljivih rdečih kriminalcev, zaradi katerih Slovenci družbeno, ekonomsko in civilizacijsko zaostajamo za svetom in drugimi narodi.
Aleluja in amen!